Stanko Vraz in nacionalizem : Od narobe Katona do narobe Prešerna

• Superior document: Studia litteraria 23
• Author: Jež, Andraž
• Year of Publication: 2016
• Language: Slovenian
• Series: Studia litteraria 23
• Physical Description: 1 electronic resource (440 p.)

For a century and half, the life and work of the Slovenian–Croatian poet Stanko Vraz (1810–1851) has aroused mutually irreconcilable interpretations in Slovenian literary history and Slovenian public. These ambiguous receptions usually ranged between praising Vraz as a visionary Styrian poet and dismissing him as a “national renegade.” On one side, the Slove­nian reception of Vraz centered on his decision to abandon writing in Slovenian and to embrace Shtokavian Croatian. On the other side, Vraz was an internationally acclaimed Illyrian poet and romantic Pan-Slav that almost single-handedly kindled the flame for the Slove­nian national rebirth in pre-March Lower Styria. Moreover, Slovenian literary historiography adds to his ambiguous status by treating him as a unique and often tragic figure. Despite his mythicized role, Stanko Vraz in nacionalizem (Stanko Vraz and Nationalism) depicts Vraz from another angle—as a symptom of these processes rather than as their main protagonist. To achieve this task, the book offers a new contextualiza­tion of Vraz’s practice and provides a new look at the Slovenian posthumous reception of the poet.

Knjiga obravnava slovensko-hrvaškega pesnika Stanka Vraza z gledišča, ki ni značilno za slovensko literarno zgodovinopisje. Še posebej to gledišče ni značilno za obravnavo tako edinstvenega literata, kot je na prvi pogled Vraz. Med slovensko pišočimi literati bi zlasti v 19. stoletju stežka našli primerljivo figuro. Vraz namreč v literarni zgodovini ni ostal zapisan le kot nekakšen odpadnik, pač pa tudi kot izvrsten pesnik, kar dodatno prispeva k njegovi skoraj tragični mitski karizmi. Že bežen pogled v njegove biografske podatke pa razkriva še veliko več. Pesnik je bil med prvimi, ki so pri pisanju v slovenščini dosledno uporabljali današnjo slovensko pisavo, in med prvimi, ki so si dopisovali v slovenščini. Pri tem je bila na Hrvaškem recepcija Vraza izrazito afirmativna, kar je dodatno pripomoglo k njegovemu enigmatičnemu statusu. Nabor njegovih dejanj, ki jih je hrvaška literarna zgodovina povzela kot pionirska, pa je še bistveno daljši~med drugim je Vraz prvi hrvaški literarni kritik in pisec prve satire. V slovenski literarni vedi pa je vendarle obveljal za nekakšnega narobe Prešerna, če naj parafraziramo Prešernovo lastno oznako Vraza kot »naróbe Katóna«.