Srednjeveške računske knjige za Slovenijo 1 : Deželnoknežji obračuni za Kranjsko 1436–1448 = Landesfürstliche abrechnungen für Krain 1436–1448

• Superior document: Thesaurus memoriae Fontes 12
• Author: Zgodovinski inštitut Milka Kosa.
• Sonstige: Bizjak, Matjaž
• TeilnehmendeR: Zgodovinski inštitut Milka Kosa.
• Place / Publishing House: Ljubljana, : ZRC SAZU, Založba ZRC, 2016.
• Year of Publication: 2016
• Language: German; Slovenian
• Series: Thesaurus memoriae Fontes 12
• Physical Description: 1 electronic resource (180 p.)
• ISBN: 9610504248
• Hierarchical level: Monograph

The first Habsburg estates in Carniola were part of territorial acquisitions in eastern Alpine lands that the ascending dynasty obtained in the war with King Ottokar II of Bohemia towards the end of the thirteenth century and then gradually expanded. Even though the Habsburg dynastic territory had by the 1380s covered almost the entire Carniola, the economic base (landed property, which provided the provincial prince with regular income) was considerably limited. A sizeable portion of the territory was burdened by fiefs and pledges. The redemption of one of the vastest sets of pledged estates in the mid-1430s led to the emergence of account books for the following Carniolan fiscal properties: Kamnik, Gamberk, Goričane, Ig, Višnja Gora, Štatenberk, Novo mesto, Kostanjevica with offices Raka and Vivodina, Pazin, Završje, and Vranja. The account books serve as an extraordinary source for the economic history of the late Middle Ages, by also reflecting the turbulent period of the Habsburg European-wide ascendancy and Frederick’s war with the Counts of Celje. The volume constitutes a critical edition of the account books, with the accompanying discussion in the field of property, administrative and political history. Zametki habsburške posesti na Kranjskem sodijo v sklop ozemeljskih pridobitev v vzhodnoalpskih deželah, ki jih je vzpenjajoča se dinastija iztržila iz bojev s češkim kraljem Otokarjem II. Přemyslom proti koncu 13. stoletja in so jih kasneje še razširili. Čeprav je v okvir habsburškega dinastičnega teritorija že v osemdesetih letih 14. stoletja spadal večji del kranjskega ozemlja, pa je bil gospodarski temelj (posest, ki je prinašala dohodke) bistveno manjši. Dobršen del ozemlja so bremenili fevdi in zastave. Ob sprostitvi enega od obsežnejših sklopov zastavljene posesti sredi tridesetih let 15. stoletja so nastali obračuni kranjskih komornih gospostev, in sicer za gospostva: Kamnik, Gamberk, Goričane, Ig, Višnja Gora, Štatenberk, Novo mesto, Kostanjevica z uradoma Raka in Vivodina, Pazin, Završje in Vranja. Obračuni predstavljajo izjemen vir za gospodarsko zgodovino poznega srednjega veka, obenem pa se v njih zrcali razgibano obdobje habsburškega evropskega vzpona in Friderikove vojne s celjskimi grofi. Knjiga prinaša tekstnokritično edicijo obračunov s spremljajočo uvodno razpravo s področja posestne, upravne in politične zgodovine.